Iskalnik po produktih

Dimniki

Energijsko učinkoviti dimniški sistemi, izdelani iz keramike ali nerjavnega jekla,
primerni za vse sodobne tehnologije ogrevanja, za novogradnje ali sanacije.

Upoštevati je potrebno najrazličnejše zahteve

Poleg statične stabilnosti, protipožarne zaščite in termodinamike je potrebno upoštevati še ostale gradbeno-fizikalne zakonitosti, ki nastopijo pri toplotnih obremenitvah in obremenitvah z vlago v gradbenih materialih, do česar pride zaradi delovanja dimnih plinov.

Univerzalna uporabnost

Da bi zadostili vsem tem zahtevam, je potrebno projektirati in izdelati univerzalno uporaben dimniški sistem. Z namenom, da vam odločitev glede izbire načrta kar najbolj olajšamo, so v nadaljevanju navedena področja uporabe posameznih dimniških sistemov Schiedel.

Predpisi

Državni predpisi (Zakon o gradnji objektov, Zakon o dimnikarski službi, Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj) in predpisi posameznih občin načelno opredeljujejo zahteve, ki se nanašajo na sisteme kurišč in dimnikov. Poleg tega ponekod obstajajo tudi odredbe, ki dopolnjujejo ali natančneje razlagajo gradbene predpise.

Število dimnikov

Za stanovanjsko hišo je vedno potrebno načrtovati več dimnikov. Tako dobijo stanovalci možnost, da lahko poleg centralnega ogrevanja bivalne prostore ogrevajo tudi posamično, npr. z  lončeno pečjo ali kaminom. Prav tako se na ta način omogoči ogrevanje stanovanja z dodatnim kuriščem (v primeru okvare sistema centralnega ogrevanja).

Dimenzioniranje

Pomemben dejavnik pri projektiranju je pravilno dimenzioniranje dimnikov. Pri tem je potrebno upoštevati, da vsak ogrevalni sistem deluje optimalno samo v primeru ustreznega preseka dimnika. Kurišče, vezni element in dimnik morajo biti medsebojno usklajeni. Za ogrevanje na trda goriva so običajno potrebni večji preseki dimnika kot za ogrevanje z oljem ali plinom.

Pravilna lega dimnika

Položaj kurišča določa lego dimnika v objektu. Lego dimnika bi bilo načelno potrebno izbrati tako, da je os dimnika blizu strešnega slemena. To ima namreč določene gradbeno-tehnične in funkcionalno-tehnične prednosti. Del dimnika, ki se nahaja nad streho in je izpostavljen vetru, je relativno kratek. Zaradi tega so stroški v zvezi z zaščito zaključka dimnika pred neugodnimi vremenskimi razmerami in z zagotavljanjem stabilnosti nizki. Vlek v dimniku je najbolj enakomeren, vpliv vetra na vlek pa najmanjši.